Buttons Booklet

Spoznaj Buttons



Predstavljamo ti Buttons, tvojega novega Wacky Robota, ki te bo popeljal v vznemirljiv svet robotike in področja STEM.

Z Buttons boš spoznal/-a različne elektronske komponente, integrirana vezja, sintezo zvoka in zvočne valove. Na koncu pa boš imel/-a še kul robota, ki igra!




Kaj te čaka?

  • Sestavi Buttons
  • Vklopi Buttons in igraj
  • Spoznaj sintezo zvoka in zvočne valove

Kaj je CircuitMess? 

CircuitMess je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo igrač s področja STEM po načelu »naredi sam«. Ustanovljeno je bilo leta 2016, ko je bil Albert (naš izvršni direktor) star le 17 let.

Alberta je zanimala elektronika in želel je vedeti, kako naprave okoli njega delujejo. Eden njegovih prvih projektov je bila prav igralna konzola po načelu »naredi sam«.



Ljudem je bila ideja všeč, zato je ustvaril kampanjo na Kickstarterju in zbral 100.745 dolarjev!

Za tem se je rodil CircuitMess. Smo majhna, a hitro rastoča ekipa tehnoloških navdušencev, ki želijo svojo ljubezen do ustvarjanja nove tehnologije deliti s preostalim svetom.

Kaj se skriva za imenom?

Circuit - elektronsko vezje
Mess - nered

Vsi naši kompleti so razviti, izdelani in zapakirani na Hrvaškem!

Naša misija

Danes se vsi zavedajo pomena tehnologije, vendar manj kot 1 % svetovnega prebivalstva ve, KAKO USTVARITI novo tehnologijo.

Mi želimo to spremeniti! Želimo, da bi naši projekti navdihnili ljudi, da ustvarijo lastne inovativne elektronske naprave.



Kaj je v škatli?



1. Matična plošča
2. Izvijač
3. Baterija
4. Pleksi steklo
5. LED-diode
6. Plastični vijaki
7. Plastični distančniki
8. Plastični pokrovčki za tipke

Učil/-a se boš o:

  • Elektroniki in raznih elektronskih komponentah
  • Zvočnih valovih
  • Sintezi zvoka

Kratka zgodovina in zanimiva dejstva o časovniku 555

Ta čip, znan tudi kot NE555, je integrirano vezje, ki ga je leta 1971 predstavilo podjetje Signetics Corporation.

Od takrat je postal pogosta komponenta v različnih elektronskih vezjih – od števcev in oscilatorskih vezij do generatorjev impulzne napetosti in sistemov upravljanja.

Zanimivo je, da je ta čip svojo pot začel kot skromna zasnova, namenjena izdelavi milnih mehurčkov.

Vendar so bile kmalu odkrite njegove zmožnosti, ki so odprle pot do različnih vrst uporabe.



Ena od ključnih značilnosti tega čipa je zmožnost generiranja natančnih in stabilnih časovnih zakasnitev. To doseže z uporabo treh upornikov in dveh kondenzatorjev, ki jih je mogoče konfigurirati na različne načine za ustvarjanje različnih časovnih intervalov.

Ta čip se uporablja v različnih igračah in napravah, vključno s tipkovnicami, avtomobili na daljinsko upravljanje, in celo v Nintendovem Game Boyu.

Zaradi široke uporabe in ugodne cene je še vedno priljubljen v svetu elektronike. Vsako leto proizvedejo več kot milijardo teh čipov.

Evolucija sintisajzerja: od zvokov teremina do digitalnega sveta

Od prvih elektronskih inštrumentov z začetka 20. stoletja do sodobnih sintisajzerjev je zgodovina teh inštrumentov izjemno zanimiva.

V dvajsetih letih 20. stoletja je ruski fizik Lev Termen izumil teremin, instrument, ki proizvaja zvok s premikanjem rok okoli anten.

Prvi programabilni sintisajzer je nastal v petdesetih letih in se je imenoval RCA Mark II. Uporabnikom je omogočil ustvarjanje kompleksnih zvokov s povezovanjem različnih modulov.



V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so sintisajzerji postali vse dostopnejši, glasbeniki pa so jih začeli uporabljati pri ustvarjanju svojih uspešnic.

Album »Switched–On Bach« Wendy Carlos je leta 1968 ta instrument predstavil širšemu občinstvu.

V 80. letih sta podjetji Yamaha in Roland ustvarili digitalne sintisajzerje.



Sintisajzerji so danes na voljo v vseh oblikah in velikostih – od majhnih prenosnih do velikih modularnih sistemov.

Uporabljajo se v vseh glasbenih žanrih – od popa do filmske glasbe.

Razvoj programskih sintisajzerjev je naredil te bolj dostopne kot kdaj koli prej, saj glasbenikom ponujajo možnost ustvarjanja in urejanja zvokov na svojih računalnikih.

Čarobni svet oscilatorjev: od radijskih valov do elektronske glasbe

Od svojih začetkov v poznem 19. stoletju so oscilatorji igrali ključno vlogo v sodobni elektroniki, vključno z inovacijami, kot so radijski prenos, sinteza zvoka in obdelava signalov. Oscilatorji so komponente, ki ustvarjajo signal, ki niha pri določeni frekvenci. Ti signali se uporabljajo pri ustvarjanju zvoka in brezžičnem prenosu podatkov.



Pri Buttons čip 555 z digitalnim nihanjem ustvarja valove, ki se pretvorijo v zvoke, ki jih slišimo, s pomočjo zvočnikov.

Oscilatorji so na voljo v različnih oblikah in velikostih ter lahko proizvajajo različne valove – od preprostih sinusnih valov do kompleksnejših večvalovnih oblik.

Njihova uporaba je široka – od radijskega in televizijskega oddajanja do medicinskih pripomočkov in vojaških komunikacijskih sistemov.

V svetu elektronske glasbe tvorijo oscilatorji samo bistvo sintisajzerjev, ki glasbenikom omogočajo ustvarjanje in upravljanje zvokov v realnem času.



Z Buttons lahko izkoristite moč oscilatorja in raziščete vznemirljiv svet ustvarjanja elektronskega zvoka.

Z združevanjem pritiskov na tipke s kompleksno tehnologijo oscilatorjev Buttons vabi uporabnike, da postanejo del glasbenega eksperimentiranja in inovacij.

Zanimiva dejstva o sintisajzerju

1.
Sintisajzerji lahko reproducirajo skoraj vse zvoke, ki si jih zamislite – od zvoka izstrelitve rakete do zvoka gumijaste račke.





2. Nekatere najbolj priljubljene pesmi, ki uporabljajo sintisajzer, so »Sweet Dreams« skupine Eurythmics in »Jump« skupine Van Halen.



3. Razvoj sintisajzerja sega v osemdeseta leta 19. stoletja, ko so za ustvarjanje zvoka uporabljali gramofone, vendar se je pravi preboj zgodil šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z razvojem digitalnega sintisajzerja, kot ga poznamo danes.

4. Sintisajzerji so na voljo v vseh velikostih in oblikah – od majhnih prenosnih naprav do ogromnih naprav, ki zasedejo cele prostore.



5. Poleg glasbene industrije so svoje mesto našli tudi v filmski industriji, kjer so prispevali zvoke, kot je ikonični zvok TARDIS-a iz serije »Doctor Who«.











Chapters